"Kdor zna dobro delati, pa tega ne stori, je greh." (Jak 4,17)
Recimo, da obstaja človek, ki ne pozna Boga Stvarnika; Nikoli ni slišal za kakršen koli moralni Božji zakon, ne pozna odrešenjskega načrta, ni imel priložnosti, da bi se o njem naučil, niti se učiti.
Ta oseba ima dobro srce. Z veliko odrekanja pomaga ljudem, tudi živalim, ki so v stiski. Pogosto za tovrstne reševalne akcije žrtvuje veliko denarja in časa. Pogosto ogrozi lastno življenje. Prostovoljno se postavi v veliko nevarnost, samo da bi rešil druge. Potem ne pričakuje nobene hvaležnosti ali spoštovanja. Ni redkost, da po uspešnem nastopu neopazno zapusti prizorišče. Glede na to plemenito dejanje bi ta oseba morala imeti veliko ljubezen!
Ta pogled razširimo. Obstaja človek, ki ve za Boga Stvarnika, za Njegov moralni zakon in Njegov načrt odrešenja. Ljubi Gospoda Jezusa – svojega Odrešenika. Vsak dan moli, živi pobožno in redno obiskuje cerkvene službe. Toda med reševalno akcijo, namesto da bi ga prijel za roke, pogleda v drugo smer in prečka ulico!
Tu imamo predstavnike dveh skupin ljudi: ateistov s svojimi ljubečimi dobrimi deli in pobožnih teistov s svojim odličnim in častnim čaščenjem svoje verne vere. Ena skupina živi brez Boga – druga so pobožni ljudje. Tu se pojavi resna misel: Ali bosta šli obe skupini v nebesa – na novo zemljo?
Kakšen pogoj postavlja Sveto pismo za prost dostop do nebes in nove zemlje?
»Vidite torej, da je človek opravičen po delih, ne samo po veri.« (Jak 2,24)
Zdaj pa se posvetimo dvema vprašanjema:
"Kako Sveto pismo opredeljuje vero in dela?"
1/ Kaj je vera in kaj vključuje?
»Vera pa je trdno zaupanje v to, v kar upamo, trdno prepričanje o stvareh, ki jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11,1:XNUMX) Nekaterih stvari, ki jih človek ne razume, naredi ali zahteva Bog. Šele sčasoma se človek nauči, da so bile Božje zahteve in njegova dejanja dobra. Do takrat pa je vera potrebna in potrebna.
Svetopisemsko sporočilo o nebesih in novi zemlji so ljudje poznali že od začetka svojega obstoja. Tisoč let, generacije za generacijami, so v hrepenečem upanju čakali na izpolnitev te obljube. Zelo veliko jih je opustilo to vero, čeprav Sveto pismo navaja razlog za tako dolgo čakanje. Kot razlog za to lahko na kratko omenimo dve točki: Bog želi prikazati greh in njegove posledice vsemu vesolju v vsej prihodnosti kot opomin, kam vodi, če nekdo ne uboga Božje zapovedi. To vzame veliko časa! Drugi razlog je: Bog v svoji neizmerni ljubezni ne želi, da bi kdo umrl za vedno, ampak izkoristi priložnost, da živi večno.
2/ Kaj torej pomenijo dobra dela?
Že Adam je Bogu dal različne naloge za vsakdanje življenje. Moral bi obdelovati polje, skrbeti za kruh, skrbeti za živali itd. Te naloge še danes veljajo za vsakega človeka. V Svetem pismu je v Pismu Efežanom 2:10 nadvse zanimiva izjava: »Mi smo njegovo delo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela, ki jih je Bog vnaprej pripravil, da živimo v njih.« Človek je torej tisti, ki je dober. dela, izvirno normalno bitje, ki ga je ustvaril Bog. Z dobrim delom ni dodal ničesar, za kar bi si zaslužil ali moral biti nagrajen. Opravljal je le svojo dolžnost, za katero je bil ustvarjen. Odrešenje je torej nezaslužen Božji dar.
"Ampak!"
Bistveno pomembno vprašanje: »Ali lahko pride v mirno družbo nekdo, ki ima veliko vero, a nima dobrih del in bi s svojim načinom življenja uničil mir? Nekateri pravijo: nisem ropal, ubijal, obrekoval itd.! Kaj še sodi k dobrim delom?
Zgornji primer človeka, ki s požrtvovalnostjo pomaga potrebnim, je že izpolnil in naredil vse, za kar je bil ustvarjen? Je res vse? Kje v Svetem pismu je zapis o dobrih delih, ki naj bi jih opravljal človek?
Sveto pismo daje veliko primerov in različic dobrih del. Vse to je zbrano v Božjih moralnih zakonih. (2. Mojzesova 20) Vse so povzete v samo desetih besedah zelo globokega pomena. Naslednje besede naj bi pomagale opredeliti in razumeti globok pomen posameznih zapovedi.
Na levi strani so besede izvirnega pomena vsake zapovedi;
na desni, kaj je greh naredil iz prvotne polnosti.
Prve štiri zapovedi navajajo dobra dela, ki jih je treba storiti Bogu iz ljubezni do njega. Zlasti te prve štiri zapovedi se komaj ali sploh ne upoštevajo in izpolnjujejo. Nič ne pomaga, če izpolnite preostale zapovedi, saj pravi: "In veste: kdor se drži vse postave, a prekrši eno samo zapoved, je s tem kriv vse postave z vsemi njenimi zapovedmi." (Jakob 2,10:XNUMX)
Ta izjava zveni močno, a logično! Torej ni možnosti, da bi prišli v novi svet za ljudi, ki delajo veliko dobrega, vendar ne živijo v skladu s celotno božjo postavo. Sploh ne vedo, da je spoštovanje prvih štirih zapovedi eno od dobrih del, ki jih Bog zahteva od vsakega razumnega bitja! In da je treba dobra dela delati iz ljubezni.
Zgornje se sliši zelo kruto! Ker pa je Bog ljubezen, deluje milostno in usmiljeno, nihče ne more vedeti, kako bo ON končno rešil to zgornjo dilemo za vsakega posameznika; tudi s tu na začetku citirano osebo.
Kako pomembna so dobra dela v smislu prvih štirih zapovedi, razkriva naslednja izjava: »On pa je odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vso močjo in z vso močjo. svoje misli in svojega bližnjega kakor samega sebe!« (Lk 10,27)
"Ljubljeni, zdaj smo Božji otroci in še ni razodeto, kaj bomo." (1 Jn 3,2)
Vsak človek, ki želi večno živeti, lahko to pridobi samo od Boga ljubezni in življenja, edinega vsemogočnega Boga, ki je dal svojega Sina iz ljubezni za odrešenje in prenovo človekove dobre volje. Zato se mora človek temu Bogu izpovedati po svojih prvih 4 zapovedih bogoslužja, da ga Bog naredi za božjega otroka, ki se bo ob Jezusovem prikazovanju razodel v neminljivem poveličanem telesu, ki bo potem večno živelo v pokorni ljubezni. .