Od Adama do 144.000 mogočne Jezusove straže

»Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota, govori GOSPOD. Kajti kolikor so nebesa višja od zemlje, tako so moja pota višja od vaših in moje misli višje od vaših misli.« (Izaija 55,8.9)
V splošni zgodovini sveta teče na naši zemlji vzporedno druga, posebna zgodovina. To zgodbo z velikim zanimanjem spremljajo vsi prebivalci širnega vesolja. »Postali smo predstava za ves vidni in nevidni svet, za angele in ljudi.« (1 Kor 4,9)
Ta posebna zgodba ima zelo pomemben klic – poslanstvo. Na začetku so jih izvajali posamezniki. Kasneje se je naloga prenesla na določene družine. Končno je Bog naročil, da to stori cel narod. Ta narod je zrasel iz posebnega, predanega, zvestega človeka po imenu Abraham, ki je živel po Božjem srcu. Bog je s tem zvestim možem celo sklenil zavezo glede te naloge.
»In ko je bil Abram star devetindevetdeset let, se je GOSPOD prikazal Abramu in mu rekel: Jaz sem Bog vsemogočni. Živi pred mojim obrazom in bodi neoporečen! In sklenem svojo zavezo med seboj in teboj, in silno te pomnožim. ... In sklenem svojo zavezo med seboj in teboj in tvojim potomstvom za teboj v vseh rodovih v večno zavezo, da bom Bog tebi in tvojemu potomstvu za teboj.« (99 Mz 1-17,1)
Začetek tega prihodnjega ljudstva se je začel z Abrahamovim sinom Izakom. To se je zgodilo okoli leta 2.000 pr. n. št. Na tej točki je problem, ki ga je treba omeniti: Abrahamova družina je bila v hudi stiski. Abraham si je vzel drugo ženo - Hagaro - poganko, kar je Bog vnaprej prepovedal. »Ne hodite v skupni jarem z neverniki. Kajti kaj imata opraviti pravičnost in brezpravnost? In kaj ima luč s temo?« (1 Korinčanom 5,14)
»Pisano je namreč, da je imel Abraham dva sina, enega od suženjke in enega od svobodne; ta pa je od suženjke rojen po mesu, on pa od svobodne žene je rojen po obljubi.« (Galačanom 4,22.23:XNUMX, XNUMX) Kako je mogoče, da je v tej pobožni družini prišlo do takšnega stanja?
Pomemben dodatek: V kontekstu Svetega pisma je v tem času divjala bitka med Bogom in nekdanjim nadangelom Luciferjem. Njegov cilj je bil uničiti zgodbo o miru, ki jo je vodil Bog. Ker je Bog vedel, kam to vodi, bi lahko takoj odstranil Luciferja. Mir bi bil, a le zaradi strahu. Bog tega ni hotel. ON je ljubezen in želi, da se tudi njegova bitja držijo njegovih zapovedi iz ljubezni in izkušenega razuma ter tako zagotavljajo mir in socialno pravičnost.
Lucifer, zdaj znan kot Satan, je izkoristil to svobodo in izvajal svoj uničujoč vpliv na to družino. To je bil konec miru. Med obema ženskama, Sahro in Hagar, so se začela trenja, ki so privedla do psiholoških vojn in na koncu med njunimi potomci do oboroženih vojn. Posledica tega je bil neenakopraven boj, saj so bili Hagarini potomci v večini. Danes je po vsem svetu približno 15 milijonov potomcev Sahre in 1,9 milijarde Hagar.
To odpira upravičeno vprašanje: Hagarini otroci so bili tudi Abrahamovi potomci. Kakšno vlogo so pravzaprav imeli v Božji zavezi z Abrahamom?
Ker je Bog želel svet miru in socialne pravičnosti, se je po svojem sinu Izaku resno zavzel za Abrahamove potomce. Zvesto naj bi živeli po stopinjah svojega prednika Abrahama – po pravilih, ki mu jih je zaupal Bog. Da bi okrepil to zvestobo, jim je Bog na pot postavil vzgojne ukrepe. Osebno verjamem, da so Hagarini potomci usojeni za to nalogo. S svojim zapeljivim vplivom, ki je pogosto uspešen, naj bi bili tako rekoč palica v Božji roki, ki Izakove potomce približuje Bogu.
Večkrat so služili tujim bogovom, si izdelovali malike in se klanjali pred njimi, se poročali s poganskimi tovariši, častili sonce, luno in zvezde itd. Danes sta dodana divja glasba in ples, tudi pred kipom Bude. (Glej: »Glasbeni festival Supernova« v Izraelu 7.11.2023. novembra 4.000) Takšne dramatične oblike nezvestobe s strani Božjega ljudstva so se ponavljale znova in znova skozi celotno zgodovino XNUMX let.
Bog je bil nenehno izzvan, naj posreduje. ON je to storil z dobrimi besedami, preko svojih glasnikov, prerokov in glasnikov. Če želeni uspeh ni prišel, je ON dopustil nesreče: lakoto, strupene kače, kuge, sušo itd. Če sprememba še vedno ni prišla, so prišla tuja ljudstva, ki so prinesla s seboj smrt, opustošenje, leta ujetništva itd.
Čeprav se morda zdi paradoksalno, so vsa ta dejanja nastala iz globoke ljubezni Boga – Očeta, ki ne želi, da bi se kdo pogubil. Kajti kot je znano: »Čim večje je trpljenje, tem bližje Bogu!«
Bog ne bo dovolil, da bi se ta strašna svetovna zgodovina še kdaj ponovila. Čeprav obstaja osebna svoboda, bo vsak vedno ostal strogo zvest normam Božjega moralnega dekaloga. Vedno je bilo veliko takih, ki so se po takih, pogosto ostrih ukrepih spreobrnili.
»In rekel sem mu: Gospod, ti to veš! In rekel mi je: To so tisti, ki prihajajo iz velike stiske; In oprali so svoja oblačila in pobelili svoja oblačila v Jagnjetovi krvi.« (Razodetje 7,14:9,27) Na žalost se pogosto reče: »Toda Izaija razglaša proti Izraelu, če je število Izraelovih sinov so bili takšni: "Pesek je ob morju, a le ostanek se bo rešil." (Rimljanom XNUMX:XNUMX)
Končno iz te ostre božje šole prihaja 144.000, v katerih ustih ni nobene zvijače. Ta izbrana človeška elita pozneje pripada fizični straži Gospoda Jezusa. »To so tisti, ki sledijo Jagnjetu, kamor koli gre. Ti so bili kupljeni od ljudi kot prvine Boga in Jagnjeta in v njihovih ustih ni bilo najti nobene zvijače; saj so neoporečni (brezmadežni, neoporečni).« (Razodetje 14,4.5:XNUMX, XNUMX)
Vsi ti ukrepi in koraki Boga, ki je ljubezen v svojem bistvu, se pogosto zdijo problematični – sporni in težko razumljivi. Zato je Božja izjava, ki je sprejemljiva le z vero, glasila: »Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota, govori GOSPOD. Kajti kolikor so nebesa višja od zemlje, tako so moja pota višja od vaših in moje misli višje od vaših misli.« (Izaija 55,8.9)
»Tedaj je GOSPOD rekel: »Ali naj skrivam pred Abrahamom, kar nameravam storiti? Gotovo bo Abraham postal veliko in močno ljudstvo in v njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje. Kajti videl sem ga, da bi zapovedal svojim otrokom in svoji hiši za seboj, naj se držijo Gospodove poti ter delajo pravičnost in pravičnost, da GOSPOD izvrši nad Abrahamom, kar mu je obljubil.« (1 Mz 18,17: 19-XNUMX)

slika viri

  • : Adobe Stock - John Theodore